Asteroid je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okrog Sonca. Asteroid je vrsta malega planeta (oziroma planetoida) le, da je veliko manjši od pravih planetov. Večina asteroidov se nahaja znotraj asteroidnega pasu med Marsom in Jupitrom. Kako veliko mora biti nebesno telo, da bi ga uvrstili med asteroide, ni točno opredeljeno. V praksi pa velja pravilo, da je premer asteroidov večji od 50 m. S tem jih tudi ločimo od meteoridov. V Osončju so do današnjega dne odkrili na tisoče asteroidov, trenutna ocena za celotno število asteroidov v našem Osončju pa je nekaj milijonov.

Meteorid je majhno telo, ki kroži okrog Sonca, in je velikosti od prašnega delca (nekaj mikrometrov) pa vse do velikosti skal (nekaj metrov). Gre torej za manjša telesa, ki imajo podobno ali enako sestavo ter izvor kot asteroidi, le da so veliko manjša.

Ko meteorid z zelo veliko hitrostjo vstopi v Zemljino atmosfero (ali atmosfero kakšnega drugega planeta, npr. Venera), zaradi trenja tudi zelo hitro zgori. Vidni del vstopa meteoroida ali asteroida v atmosfero imenujemo meteor ali utrinek. Večji in svetlejši utrinki, ki so včasih na nebu lahko svetlejši od katerekoli zvezde, je Mednarodna astronomska zveza poimenovala kar ognjena krogla.

Ko meteorid iz vesolja 'preživi' vstop v atmosfero, in pade na površje planeta, ter se pri tem ne izniči oz. razpade, potem takšnemu kamnu rečemo meteorit. Meteorit je torej ostanek meteorida ali asteroida na površju planeta.

Za ozemlje Slovenije so potrjene tri najdbe meteoritov:

• 'meteorit iz Avč', ki je leta 1908 padel v vas Avče,

• 'meteorit Jesenice' z Mežakle (2009) in

• 'meteorit z Javorij', ki je bil najden leta 2011 blizu Javorij nad Poljansko dolino.

Tektit (ali meteoritsko steklo) je zemeljski material, ki je bil izvržen iz kraterja pri padcu meteorja, in se je pozneje strdil. Ne smemo ga zamenjevati s meteoritom, ki je ostanek prvotnega meteoroida ali asteroida.

Večina meteoroidov se uniči pri vstopu v atmosfero. Delci, ki pri tem ostanejo, imenujemo meteorski prah. Večji del meteorskega prahu ostane v atmosferi še nekaj mesecev po vstopu vesoljskega kamna v ozračje.

Komet je majhno astronomsko telo, ki je podobno asteroidu, s to razliko, da je komet sestavljen pretežno iz ledu. Skoraj vsa masa kometa je v njegovem jedru, ki je sestavljeno iz kamenja, niklja in železa. Ti delci pa so med seboj povezani z ledom. Ko se komet približa Soncu, se led zaradi ekstremnih sprememb v temperaturi in tlaku spremeni v plin. Plinasti oblak se nato razporedi okrog jedra kometa, in povzroči nastanek kome. Koma je torej plinasta, prašna ovojnica jedra kometa. Sončev veter odbija delce prahu iz kome, in pojavi se rep, ki je lahko dolg tudi do 100.000 km, ter je usmerjen stran od Sonca.