10 osnovnih karakteristik Marsa

1. Majhen

Če bi bilo Sonce veliko kot avtomobil, bi bil Mars velik kot kovanec za 1 centov.

2. Četrti planet

Mars okrog Sonca kroži na razdalji približno 228 milijonov kilometrov.

3. Daljši dnevi od tistih na Zemlji

En dan na Marsu je le malce daljši od dneva na Zemlji, en obhod okrog Sonca pa naredi v 687 dnevih.

4. Zemeljski planet

Mars je zadnji izmed tako imenovanih 'zemeljskih' oz. 'notranjih planetov', kamor spadajo še Merkur, Venera in Zemlja.

5. Ima atmosfero

Mars ima zelo šibko in tanko atmosfero, ki je sestavljena iz ogljikovega dioksida, argona, dušika in majhnih količin kisika in pa vodne pare.

6. Dvojna spremljava

Mars spremljata dve manjši luni; Phobos in Deimos.

7. Brez okraskov

Mars nima takšnih obročev, kot jih imata Saturn ali pa Uran.

8. Popularna raziskovalna destinacija

Mars je (poleg Zemlje) najbolj preučevan planet v Osončju. Prvo uspešno misijo na ta planet je opravilo vesoljsko plovilo 'Mariner 4' (NASA).

9. Opustel

Mars danes ne podpira življenja kot ga poznamo. Znanstveniki pa še vedno raziskujejo teorijo, ki govori o tem, da je Mars v daljni preteklosti vendarle gostil neko obliko življenja.

10. 'Zarjaveli' planet

Mars je znan kot 'rdeči planet', saj minerali železa, ki se v velikih količinah nahajajo na površju oksidirajo in tako porjavijo.

Na VRH strani

MARs

Mars je četrti planet od Sonca in drugi najmanjši planet v Osončju. Poimenovan je po rimskemu bogu vojne in krvi. Zaradi prepoznavne rdečkaste barve pa se ga je oprijelo tudi ime 'rdeči planet'.

Rdeča barva je posledica velike količine mineralov železa in posledično rje (železov oksid), s katero je prekrito njegovo površje.

Na njegovem površju najdemo tudi največjo goro v Osončju, ki je kar trikrat višja od Mount Everesta.

Velja za enega izmed popularnejših in zanimivejših planetov, saj nekateri znanstveniki menijo, da je Mars nekoč v preteklosti imel gostejšo atmosfero in ugodnejše pogoje za razvoj in obstoj življenja kot ga poznamo na Zemlji. Zaradi tega je tudi osrednja tema številnih znanstvenofantastičnih filmov in serij.

Na tej strani:

Velikost in oddaljenost od Sonca

S polmerom, ki znaša 3366 kilometrov, je Mars enako velik kot 1/2 Zemlje. Če bi bila Zemlja velikosti avtomobilske gume, bi bil Mars velik približno kot nogometna žoga.

Mars ima povprečno oddaljenostjo od Sonca približno 228 milijonov kilometrov, kar znaša 1,5 astronomske enote. Ena astronomska enota predstavlja razdaljo od Sonca do planeta Zemlja. Svetloba, ki jo oddaja Sonce, potrebuje 13 minut, da pride do Marsa saj potuje s hitrostjo skoraj 300 tisoč kilometrov na sekundo.

Kroženje in rotacija

En dan na Marsu, ki se uradno imenuje 'sol' (krajše za ang. 'solar day'), je po dolžini zelo podoben dnevu na Zemlji, saj znaša 24,6 ur. Eno leto na Marsu znaša 669,6 solov, kar je enako kot 687 dni na Zemlji.

Marsova vrtilna os je nagnjena za 25 stopinj, kar je zelo podobno nagibu kot ga ima Zemlja (23,4 stopinje). In tako kot Zemlja, tudi Mars doživlja izrazitejše letne čase, le da ti trajajo dlje, saj za en obhod okrog Sonca, Mars potrebuje več časa. Medtem, ko so letni časi na Zemlji enakomerno razporejeni, in trajajo vsak po 3 mesece, je trajanje letnih časov na rdečem planetu neenakomerno razporejeno zaradi njegove eliptične orbite (ki je malce bolj podobna elipsi kot pa popolnemu krogu); pomlad na severni polobli (hkrati jesen na južni) je najdaljši letni čas, ki traja 194 solov. Jesen na severni polobli (hkrati pomlad na južni) je najkrajši letni čas, ki traja 142 solov. Zima na severu (poletje na jugu) traja 154 solov in zima na jugu (poletje na severu) traja 178 solov.

Nastanek planeta

Mars se je tako kot preostali del Osončja izoblikoval pred približno 4,5 milijardami let nazaj, ko se je zaradi delovanja sile gravitacije skupaj zgnetlo ogromno prahu in plinov, ki danes tvorijo ta majhen planet. Tako kot drugi 'zemeljski' oz. 'notranji' planeti, kamor spadajo še Merkur, Venera in Zemlja, ima tudi Mars osrednje jedro, kamniti plašč in trdno skorjo.

Struktura

Mars ima gosto jedro z polmerom, ki v širino meri med 1500 in 2100 kilometrov. Sestavljajo ga predvsem železo, nikelj in žveplo. Obdajajoč jedro, se v notranjosti planeta nahaja še trden kamnit plašč, ki je debel med 1240 in 1880 kilometrov, nad plaščem pa skorja sestavljena iz železa, magnezija, aluminija, kalcija in kalija, ki je debela med 10 in 50 kilometrov.

Velikost in oddaljenost od Sonca

Kroženje in rotacija

Nastanek planeta

Struktura

Atmosfera

Mars ima šibko atmosfero, sestavljeno pretežno iz ogljikovega dioksida, dušika in argona. Človeškim očem bi bilo nebo na Marsu videti rdečkaste barve - razlog so prašni delci, ki se nahajajo v atmosferi. Prav tako pa mu tanka atmosfera ne nudi prav veliko zaščite pred udarci asteroidov in kometov, zato na rdečem planetu lahko najdemo veliko udarnih kraterjev.

Temperature so na določenih predelih dokaj zmerne in dosežejo ugodnih 20 °C. Obenem pa lahko na površju Marsa izmerimo tudi do -153°C, saj zaradi šibke atmosfere, toplota, ki jo prinese Sončeva svetloba, zlahka pobegne s planeta v vesolje.

Občasno so vetrovi na Marsu dovolj močni, da ustvarjajo prašne nevihte, ki prekrijejo večino ali pa kar celoten planet. Po koncu nevihte lahko mine več mesecev, preden se ves prah poleže.

Atmosfera je sestavljena iz 95 % ogljikovega dioksida, 3 % dušika, 1,6 % argona, in manjših deležev kisika ter vode. Hkrati vsebuje tudi dosti prahu; delce s premerom približno 1.5 µm, zaradi katerih ima Marsovo nebo značilno rjavkasto-rumeno barvo.

3D model Marsa (zasluga/avtor: NASA Visualization Technology Applications and Development):

Atmosfera

Površje

Na površju rdečega planeta lahko opazimo veliko barv kot so rjava, zlata in rumena. Rdečkasta barva planeta pa je posledica oksidacije oz. rjavenja železa v kamninah, prahu in regolitu (marsovska prst). Vetrovi ta rdečkast prah raznašajo po planetu, kar ga gledano iz vesolja, naredi rdeče barve.

Zanimivo je, da ima Mars približno enako površino kopnega kot Zemlja (v obzir je potrebno uzeti dejstvo da 70% Zemlje prekrivajo oceani). Ognjeniki, kraterji, gibanje tektonskih plošč in atmosferske razmere kot so prašne nevihte, so skozi leta spreminjale površje Marsa, in tako ustvarili nekatera izmed najzanimivejših topografskih krajev v celotnem Sončevem sistemu. Mars je dom tudi največjemu ognjeniku oz. gori v Osončju; Olympus Mons (21,28 km) je približno trikrat višji od Mount Everesta (8848 m).

Zdi se, da se je na Marsu nekoč nahajala tekoča voda. Na samem površju je moč zaslediti številna starodavna omrežja rečnih dolin, delt in številna jezerska dna ter skale in minerale, ki bi se lahko izoblikovali le ob prisotnosti tekoče vode. Znanstveniki predpostavljajo, da je planet pred približno 3,5 milijardami let doživljal velike poplave. Vodo na Marsu je sicer moč najdi tudi danes, vendar v obliki ledu in sicer tik pod površjem v polarnih predelih. Zaradi tanke in šibke atmosfere, tekoča voda na današnjem površju Marsa ne more obstati prav dolgo časa.

Življenje na Marsu

Čeprav je na to temo posnetih veliko znanstvenofantastičnih filmov in serij, znanstveniki še zmeraj težko verjamejo, da se na Marsu dejansko nahaja progresivnejša oblika življenja. Majhno možnost vseeno dajejo primitivnejšim oblikam kot so 'ekstremofili'. To so mikrobi in bakterije, ki lahko preživijo v ekstremnih razmerah, ki so načeloma škodljive za večino drugih živih bitij. Namesto iskanja življenja, ki se (mogoče) nahaja na Marsu, se znanstveniki raje osredotočajo na raziskovanje znakov življenja v Marsovi preteklosti, ko je bil planet toplejši in je najverjetneje vseboval obilico tekoče vode.

Marsovi naravni sateliti (lune)

Mars ima dve manjši luni; Phobos in Deimos, ki jih zaradi oblike lahko zlahka zamenjamo za asteroida. Ker sta oba naravna satelita premalo masivna, in imata posledično manjšo gravitacijo, imata obe luni prav posebno obliko - obliko krompirja.

Luni sta svoje ime dobili po konjih iz grške mitologije, ki sta vlekla kočijo boga vojne Aresa. Phobos v stari grščini pomeni 'let', Deimos pa 'strah'.

Phobos je večja izmed dveh, in je močno obrazgotinjena s kraterji. Počasi se premika proti Marsu in bo, glede na izračune, trčila v planet čez približno 50 milijonov let. Deimos je za polovico manjša od Phobosa, in okrog planeta kroži na 2,5-krat večji razdalji kot Phobos.

Obroči

Mars nima obročev. Vendar jih bo najbrž pridobil čez približno 50 milijonov let, ko bo luna Phobos trčila na Marsovo površje, in povsem razpadla na manjše dele in pa prah, kar bi lahko ustvarilo kakšen nov obroč.

Magnetosfera

Mars nima magnetnega polja. Vseeno pa so določeni deli Marsove skorje močno namagneteni, kar kaže na to, da je magnetosfera obstajala kakšnih 3 do 4 milijarde let nazaj.

Raziskovanje Marsa

Noben planet, poleg Zemlje, še ni bil tako intenzivno preučevan in raziskan kot Mars. Prva zabeležena opazovanja rdečega planeta segajo že v stari Egipt, pred več kot 4 tisoč leti. Danes pa ta planet raziskuje obsežna znanstvena flota robotskih in vesoljskih plovil.

Mars je bil do današnjega dne osrednji cilj več kot 56-im vesoljskim misijam, od katerih pa je bilo uspešnih le 26.

Mars trenutno raziskuje 6 sond, ki so v orbiti okrog planeta:

Mars Reconnaissance Orbiter (NASA),
Mars Odyssey (NASA),
MAVEN (NASA),
ExoMars Trace Gas Orbiter (ESA),
Mars Express (ESA),
Mars Orbiter Mission (Indija).

Dve robotski plovili še zmeraj delujeta in raziskujeta na površju Marsa:

Curiosity (NASA),
InSight (NASA).

Leta 2020, 2022 in 2024 pa nameravajo NASA, ESA in številne druge vesoljske agencije, na površje poslati nove roverje in pa sonde, ki bodo svoje naloge oz. eksperimente opravljale iz orbite. Pri opravljanju eksperimentov, kot tudi pri naprednejšem kartiranju površja, si bodo znanstveniki iz ameriške vesoljske agencije NASA v okviru misije 'Mars 2020' pomagali s novejšo tehnologijo, ki bo poleg roverja vključevala še dodaten tovor - miniaturen robotski dron oz. helikopter, ki bo roverju pomagal pri vožnji in določevanju zanimivejših lokacij, kjer bi rover lahko uporabil svoja orodja za analizo prsti in druge poizkuse. Animacija tehnologije je prikazana na spodnjem videoposnetku.

Veselimo pa se lahko tudi prve človeške posadke, ki bo, upajmo, na Mars stopila vsaj do leta 2030 ali pa še prej – informacije o misiji, posadki in točnih datumih namreč še niso povsem znane.

Življenje na Marsu

Naravni sateliti

Obroči

Magnetosfera

Raziskovanje Marsa