ERIDA
Erida (ang. Eris) je eden izmed največjih pritlikavih planetov v Osončju. Je približno enake velikosti kot Pluton. Erida se je ob svojem odkritju, sprva zdela večja od Plutona, kar je sprožilo razpravo v znanstveni astronomski skupnosti, ki je leta 2006 nato razjasnila in objavila definicijo pravega planeta in ostalih teles v Osončju. Pluton, Erida in druga podobna, nebesna telesa zdaj uvršamo v skupino tako imenovanih 'pritlikavih planetov'. Imenovana je po grški boginji prepira in nesloge.
Na tej strani:
3D model Eride (zasluga/avtor: NASA Visualization Technology Applications and Development):
Velikost in oddaljenost od Sonca
S polmerom, ki znaša 1163 kilometrov je Erida enaka približno 1/5 velikosti Zemlje. Če bi bila Zemlja velikosti teniške žogice, bi bila Erida velika približno kot oreh.
Povprečno oddaljenostjo od Sonca ima približno 10,1 milijarde kilometrov, kar znaša 68 astronomskih enot. Ena astronomska enota predstavlja razdaljo od Sonca do planeta Zemlja. Svetloba, ki jo oddaja Sonce v povprečju potrebuje več kot 9 ur, da pride do Eride, saj potuje s hitrostjo skoraj 300 tisoč kilometrov na sekundo.
Kroženje in rotacija
Za en obhod okrog Sonca potrebuje približno 557 let. Orbita po kateri Erida kroži je precej velika, in sega daleč čez Kuiperjev pas (območje ledenih teles onkraj Neptunove orbite). Dan na Eridi je približno enako dolg kot na Zemlji, saj je dolg slabih 26 ur.
Nastanek planeta
Pritlikavi planet Erida spada v skupino nebesnih teles, ki krožijo daleč od Sonca v območju onkraj Neptunove orbite, ki ga imenujmo Kuiperjev pas. To oddaljeno področje je poseljeno z tisočerimi miniaturnimi ledenimi svetovi, ki so se, tako kot preostali del Osončja, oblikovali pred približno 4,5 milijardami let. Ta majhna, ledena in kamnita telesa imenujemo tudi plutoidi, trans-neptunski objekti ali pa objekti Kuiperjevega pasu.
Struktura
O strukturi planeta trenutno še ni zadosti podatkov, da bi ji lahko pripisali vsaj bistvene značilnosti.
Površje
Po vsej verjetnosti ima zelo podobno površje kot ga ima Pluton. Znanstveniki menijo, da temperature variirajo med -217°C in -405°C.
Atmosfera
Erida se večji del časa nahaja na precej veliki oddaljenosti od Sonca, zato se njena atmosfera seseda in zamrzne, ter nato pade na površje v obliki snega. Ko se približuje Soncu, in se ozračje vsaj delno segreje, se atmosfera odmrzne.
Življenje na Eridi
Površje je zelo hladno, kar bistveno zmanjšuje tudi najmanjše možnosti za nastanek (in obstanek) življenja na tem planetu.
Naravni sateliti (lune)
Erida ima eno luno, imenovano Disnomija (ang. Dysnomia), ki ima zelo krožno orbito in za obhod okrog planeta potrebuje 16 dni. Ime je dobila po Eridini hčerki; demonski boginji brezpravnosti.
Disnomija in drugi, manjši naravni sateliti, ki krožijo okoli svojih matičnih pritlikavih planetov, astronomom omogočajo izračun mase samega planeta.
Obroči
Erida nima obročev.
Magnetosfera
Trenutno še ni zadosti podatkov o Eridinem magnetnem polju.
Raziskovanje Eride
Erida je bila leta 2003 prvič opažena s strani Mika Browna; profesorja planetarne astronomije na kalifornijskem tehnološkem inštitutu. Sprva so planetu nadeli ime po televizijski junakinji, Xeni. Leta 2006 pa je Mednarodna astronomska zveza določila, da se bo planet imenoval po grški boginji Eridi.
Vse kar vemo o tem majhnem planetu, so astronomi in drugi znanstveniki ugotovili s pomočjo uporabe teleskopov s površja našega planeta.