SATURN

Saturn je šesti planet po vrsti in drugi največji v našem Osončju. Obdan je s prekrasnim sistemom raznolikih obročev, kar ga ustvarja edinstvenega med osmimi planeti.

Tako kot sosednji velikan Jupiter, je tudi Saturn ogromna in masivna krogla, sestavljena večinoma iz vodika in helija. Obkrožen je z več kot 60 lunami in predstavlja mesto, kjer najdemo najbolj očarljive pokrajine v Osončju.

Od ledenih gejzirjev na luni Enceladus, do jezer iz metana na Titanu, je Saturnov sistem bogat vir znanstvenih odkritij. Je tudi najbolj oddaljen planet, ki je bil odkrit s prostim očesom. Poimenovan je po bogu kmetijstva in bogastva, ki je v rimski mitologiji predstavlja tudi Jupitrovega očeta.

10 osnovnih karakteristik Saturna

1. Razsežen
Saturn je devetkrat širši od Zemlje, če pri tem izračunu ne vključimo obročev.

2. V ozadju
Saturn je šesti planet po vrsti. Okrog Sonca kroži na razdalji približno 1,4 milijarde kilometrov.

3. Kratek dan/dolgo leto
Dan na Saturnu traja približno 10 ur in 45 minut. Za en obhod okrog Sonca (eno leto na Saturnu) pa potrebuje 29 zemeljskih let.

4. Plinasti velikan
Saturn spada v skupino večjih planetov, ki jim pravimo tudi 'plinasti velikani'. Sem spadajo še Jupiter, Uran in pa Neptun.

5. Vroča atmosfera
Saturnova vroča atmosfera je sestavljena večinoma iz vodika in helija.

6. Mini Osončje
53 znanih lun in dodatnih 29, ki še vedno čakajo na uradno potrditev, kroži okrog Saturna – skupaj je to 82 naravnih satelitov.

7. Dragulj Sončnega sistema
Saturn ima najspektakularnejši sistem sedmih obročev, ki ga ustvarjajo edinstvenega med osmimi planeti.

8. Gostoljuben?
Na Saturnu ni življenja kot ga poznamo, vendar pa imajo nekatere njegovi naravni sateliti ugodnejše pogoje, ki bi morda lahko podpirali neko od oblik življenja.

9. Raziskovanje
Le nekaj vesoljskih plovil je doslej preučevalo Saturn; 'Pioneer 11', 'Voyager 1' in 'Voyager 2' ter 'Cassini'.

10. Ščepec Zemlje
Približno 2 toni celotne mase Saturna sta prišli z Zemlje – plovilo 'Cassini' so namerno poslali v Saturnovo atmosfero in ga tako uničili.

Na VRH strani

Na tej strani:

Velikost in oddaljenost od Sonca
S polmerom, ki znaša 58 232 kilometrov, je Saturn devetkrat širši od Zemlje. Če bi bila Zemlja velikosti frnikole, bi bil Saturn velik približno kot nogometna žoga.

Povprečno oddaljenostjo od Sonca ima približno 1,4 milijard kilometrov, kar je enako kot 9,5 astronomskih enot. Ena astronomska enota predstavlja razdaljo od Sonca do planeta Zemlja. Svetloba, ki jo oddaja Sonce, potrebuje 80 minut, da pride do Saturna, saj potuje s hitrostjo skoraj 300 tisoč kilometrov na sekundo.

Kroženje in rotacija
Saturn ima drugi najkrajši dan v Osončju. En dan na planetu traja približno 10,7 ure. To pomeni, da potrebuje ravno toliko časa, da se enkrat zavrti oz. zasuče okoli svoje osi. En obhod okrog Sonca pa naredi vsakih 29,4 zemeljskih let; eno leto na Saturnu je torej enako dolgo kot 10 756 dni na Zemlji.

Njegova os vrtenja je nagnjena za 26,73 stopinje, kar je dober približek Zemljinemu nagibu, ki znaša 23,5 stopinje. Intenziteta Saturnovih letnih časov je torej približno enaka kot na Zemlji.

Nastanek planeta
Saturn se je tako kot preostali del Osončja izoblikoval pred približno 4,5 milijardami let nazaj, ko se je zaradi delovanja sile gravitacije skupaj zgnetlo ogromno prahu in plinov, ki danes tvorijo ta plinasti velikan. Tako kot sosednji planet Jupiter, se je najbrž tudi Saturn formiral bližje Soncu in se potem preselil v zunanji del Sončevega sistema, kjer se je ustalil v stabilno orbito kot šesti planet po vrsti.

Struktura
Tako kot Jupiter in pa Sonce, je tudi Saturn sestavljen večinoma iz vodika in helija. V središču velikega planeta se nahaja trdno jedro iz različnih, težkih kovin kot so denimo železo in nikelj. Trdno jedro je obkroženo z drugimi kamniti in kovinskimi materiali. Zunanje plasti pa so večinoma iz tekočega kovinskega vodika in tekočega vodika – podobno kot Jupitrovo jedro vendar bistveno manjše.

Čeprav si težko predstavljamo, je Saturn edini planet v Osončju s povprečno gostoto manjšo od gostote vode. V teoriji to pomeni, da če bi Saturn vrgli v dovolj velik ocean, bi ta plinasti planet plaval na površini - in ne bi potonil na dno.

Velikost in oddaljenost od Sonca

Kroženje in rotacija

Nastanek planeta

Struktura

Površje

Kot plinasti velikan, Saturn nima prave površine. Njegova atmosfera se postopoma spremeni v tekoči vodik in druge staljene oblike različnih snovi. Medtem ko vesoljsko plovilo sploh ne bi moglo pristati na Saturnu, ne bi moglo niti leteti skozi njegovo atmosfero, brez da bi se poškodovalo. Ekstremne temperature in visok tlak bi plovilo uničili v zelo hitrem času.

Atmosfera
Vetrovi v zgornji atmosferi dosežejo hitrosti do 500 m/s (za primerjavo: najmočnejši sunki vetra na Zemlji dosežejo hitrosti do 110 m/s). Tlak pa je dovolj močan, da lahko stisne plin v tekoče agregatno stanje (trditev pomeni, da je tlak v atmosferi zelo velik).

Saturnov severni pol pa ima tudi zanimivo atmosfersko lastnost - vzorec v obliki šestkotnika, ki je bil prvič opažen na slikah, ki jih je posnelo vesoljsko plovilo 'Voyager 1' (NASA). Vzorec se razprostira čez približno 30 tisoč kilometrov. V centru tega čudnega atmosferskega pojava divja mogočna nevihta z vetrovi, ki dosežejo hitrosti do 320 km/h. Vremena kot ga ima Saturn ne najdemo nikjer drugje v Sončevem sistemu.

3D model Saturna (zasluga/avtor: NASA Visualization Technology Applications and Development):

Atmosfera

Življenje na Saturnu

Saturnovi naravni sateliti (lune)
Saturn je dom številnim edinstvenim svetovom. Trenutno ima 53 potrjenih lun in še dodatnih 29, ki jih čaka na potrditev.

Življenje na Saturnu
Okolje na temu planetu ni namenjeno življenju kot ga poznamo. Temperature, tlak, plini in materiali, ki so značilni zanj, so najverjetneje preveč ekstremni in nestanovitni, da bi se organizmi lahko prilagodili.

Medtem ko planet Saturn po vsej verjetnosti ne gosti življenja, pa to ne velja nujno za nekatere izmed njegovih lun, kot sta npr. Titan ali pa Enceladus, ki pod ledenim površjem skrivata razsežne oceane, ki bi teoretično lahko podpirali neko od oblik življenja.

Obroči
Saturnovi obroči so velikanski kosi kometov, asteroidov ali pa razbitin manjših lun, ki so se na manjše kose razbili preden so dosegli planet, in jih je raztrgala močna Saturnova gravitacija. Sestavljeni so torej iz več milijard majhnih kosov ledu, kamnin in kamnin prevlečenimi z drugimi materiali ipd. Kosi se po velikosti razlikujejo; nekateri so veliki kot hiše ali pa avtomobili, najmanjši pa niso večji od zrn soli, nekaj med njimi pa so veliki kot manjše gore. Zanimivo je, da obroči okrog Saturna ne krožijo z enako hitrostjo.

Saturnov sistem obročev je od planeta oddaljen približno 282 tisoč kilometrov. Povprečna višina posameznega obroča pa je pičlih 10 metrov. Večji obroči so A,B in C, tisti šibkejši in nedavno odkriti pa D, E, F in G.

Magnetosfera
Saturnovo magnetno polje je manjše od Jupitrovega magnetnega polja a še vedno 578-krat močnejše od Zemljinega. Tako planet, kot tudi večina obročev in številne lune, se v celoti nahajajo v Saturnovem magnetnem polju.

Avrore nastanejo, ko se nabiti delci po linijah magnetosfere premikajo vzdolž proti atmosferi planeta. Na Zemljo te nabite delce prinese Sončev veter. Vesoljsko plovilo 'Cassini' (NASA), ki je preučevalo planet, je prispevalo nekaj informacij o njegovih znamenitih avrorah. Izkazalo se je, da so avrore zelo podobne tistim od Jupitra, in da nanje ne vpliva Sončev veter. Namesto tega, avrore na teh dveh planetih povzročajo delci, ki pridejo od Saturnovih (ali Jupitrovih) lun in hitrost vrtenja magnetnega polja. Vendar pa pojava znanstveniki še zmeraj ne razumejo v popolnosti.

Raziskovanje Saturna
Tako imenovani 'dragulj Osončja' so do sedaj obiskala štiri vesoljska plovila. Prve podatke in fotografije tega planeta je prispevalo vesoljko plovilo 'Pioneer 11' (NASA), v septembru leta 1979. 'Dvojčka' 'Voyager 1' in 'Voyager 2' (NASA) sta v razmaku devetih mesecev, oz. med letoma 1980 in 1981, bili naslednji dve sondi, ki sta preučevala ta planet.

Vsaka izmed sond je prispevala svoj del informacij o planetu, prelomnica raziskovanja Saturna pa je napočila leta 2004, ko je sonda 'Cassini' prispela do njega, in se ustalila v stabilno orbito. 'Cassini' je Saturn preučevala kar 13 let, preden so se upravitelji plovila na Zemlji odločili, da jo pošljejo kar direktno v atmosfero, in s tem zaključijo raziskovanje. 'Cassini' je s sabo nosila tudi sondo 'Huygens', ki je leta 2005 pristala na luni Titan. Zelo uspešna Cassinijeva misija na Saturn je predstavljala mednarodno sodelovanje v katero so bile vključene tri vesoljske agencije: ameriška NASA (National Aeronautics and Space Administration), evropska ESA (European Space Agency) in italijanska ISA (Italian Space Agency).

Drugi načini in orodja s katerimi raziskujemo ta planet so med drugim tudi vesoljski teleskop 'Hubble' in ostali mogočnejši teleskopi.

Naravni sateliti

Obroči

Magnetosfera

Raziskovanje Saturna