NEPTUN

Mračen in mrzel svet, ki je poimenovan po rimskemu bogu morja, je osmi in zadnji planet od Sonca.

Je edini planet, ki ni viden s prostim očesom. Leta 2011 pa je končal svoj prvi obhod okrog Sonca, vse od odkritja leta 1846. Neptun je tako daleč od Sonca, da če bi stali na njemu opoldne (ko je Sonce najmočnejše), bi Sonce na nebu občutili enako kot če bi stali na Zemlji ob somraku. Topla svetloba, ki jo od Sonca prejmemo na našem planetu je 900-krat močnejša od tiste, ki jo občuti Neptun.

Neptun spada v skupino planetov imenovano 'plinasti velikani', kamor spadajo še Jupiter, Saturn in Uran.

Je tudi prvi planet, ki je bil odkrit in lociran s pomočjo matematičnih izračunov in ne s pomočjo teleskopov ali drugih orodij za opazovanje neba.

10 osnovnih karakteristik Neptuna

1. Velik

Neptun je približno štirikrat večji od Zemlje. Je približno enake velikosti kot Uran.

2. Zadnji v osončju

Neptun je osmi (zadnji) planet v Osončju. Nahaja se 2,8 milijarde kilometrov stran od Sonca.

3. Ima kratke dneve in daljša leta

Neptun potrebuje slabih 16 ur, da se enkrat zavrti okoli svoje osi in približno 165 let, da zaključi en obhod okrog Sonca (eno leto na Neptunu).

4. Ledeni velikan

Neptun je zadnji planet v skupini plinastih velikanov. Ker pa je, tako kot Uran, sestavljen iz 'ledenih materialov' (vode, metana in amoniaka), ga uvrščamo tudi med tako imenovane 'ledene velikane'.

5. Plinasta krogla

Neptunov je sestavljen večinoma iz molekularnega vodika, helija in metana.

6. Veliko lun

Neptun ima 13 znanih lun (in eno, ki še zmeraj čaka na uradno potrditev). Poimenovane so po drugih bogovih morja ter nimfah iz antične grške mitologije.

7. Šibki obroči

Saturn ni edini planet, ki ima obroče. Tudi Neptun krasi 5 šibkejših obročev.

8. Težko dostopen

Do sedaj je Neptun obiskalo le eno vesoljsko plovilo imenovano 'Voyager 2', ki ga je v vesolje poslala NASA.

9. Smrtonosen

Neptun ne podpira življenja kot ga poznamo na Zemlji.

10. Ima močne vetrove

Neptun ima najhitrejše in najmočnejše vetrove v Osončju, ki dosežejo hitrosti tudi do 2100 km/h.

Na VRH strani

Na tej strani:

Velikost in oddaljenost od Sonca

S polmerom, ki znaša 24 622 kilometrov je Neptun štirikrat širši od Zemlje. Če bi bila Zemlja velikosti teniške žogice, bi bil Neptun velik približno kot nogometna žoga.

Neptunova povprečna oddaljenostjo od Sonca znaša približno 2,9 milijard kilometrov, kar je enako kot 30 astronomskih enot. Ena astronomska enota predstavlja razdaljo od Sonca do planeta Zemlja. Svetloba, ki jo oddaja Sonce potrebuje 4 ure, da pride do Neptuna, saj potuje s hitrostjo skoraj 300 tisoč kilometrov na sekundo.

Kroženje in rotacija

En dan na Neptunu traja slabih 16 ur. To pomeni, da potrebuje le 16 ur, da se enkrat zavrti okoli svoje osi. En obhod okrog Sonca pa naredi vsakih 165 let (60 190 dni na Zemlji).

Včasih je Neptun celo bolj oddaljen od Sonca kot pritlikavi planet Pluton. Plutonova ekscentrična orbita, ki je bolj podobna elipsi kot pa krogu, povzroča, da se Pluton vsakih 248 let znajde v Neptunovi orbiti za obdobje dobrih 20 let. To se je nazadnje zgodilo med letoma 1979 in 1999, ko je bil Neptun tisti, ki je bil najbolj oddaljen od Sonca. Kljub 'vrivanju' Plutona v Neptunovo orbito, pa planeta ne bosta nikoli trčila med seboj, ker za vsaka dva obhoda Plutona okrog Sonca, Neptun opravi tri. Ta ponavljajoči se vzorec gibanja preprečuje tesno približevanje obeh teles.

Okoli svoje osi se vrti pod kotom 28 stopinj, kar je podoben nagib kot ga imata Zemlja in Mars. To pomeni, da ima tudi Neptun letne čase le da ti trajajo veliko več časa kot tisti na Zemlji; vsak od štirih letnih časov namreč traja malce več kot 40 let.

Nastanek planeta

Neptun se je tako kot preostali del Osončja izoblikoval pred približno 4,5 milijardami let nazaj, ko se je zaradi delovanja sile gravitacije skupaj zgnetlo ogromno prahu in plinov, ki danes tvorijo ta ledeni plinasti velikan. Tako kot sosednji planet Uran, se je najbrž tudi Neptun formiral bližje Soncu in se potem preselil v zunanji del Sončevega sistema kjer se je ustalil v stabilno orbito kot zadnji planet izmed osmih.

Struktura

Neptun je eden izmed dveh ledenih plinastih velikanov v zunanjem delu Osončja (drugi je Uran). Večino celotne mase planeta (kar 80%) sestavlja vroča, gosta tekočina 'ledenih' materialov kot so voda, metan in pa amoniak. V središču planeta se po vsej verjetnosti nahaja manjše kamnito jedro. Je tudi najgostejši med plinastimi planeti Osončja.

Znanstveniki menijo, da se pod gostimi mrzlimi oblaki v atmosferi mogoče nahajajo veliki oceani zelo vroče vode. Ta voda v vesolje ne izpari, ker jo skupaj in proti središču planeta vleče ter drži ekstremno visok tlak.

Velikost in oddaljenost od Sonca

Kroženje in rotacija

Nastanek planeta

Struktura

Površje

Kot plinasti velikan, Neptun nima prave površine. Njegova atmosfera se postopoma spremeni v vodo in druge staljene oblike različnih snovi. V notranjosti se nahaja težje, kamnito jedro približno enake mase kot Zemlja. Medtem ko vesoljsko plovilo sploh ne bi moglo pristati na Neptunu, ne bi moglo niti leteti skozi njegovo atmosfero brez, da bi se poškodovalo. Ekstremne temperature in visok tlak bi plovilo uničili v zelo hitrem času.

Obroči

Neptun ima 5 znanih obročev. Imenujejo se po znanih astronomih, ki so prispevali vsak svoj delež pri odkrivanju in raziskovanju Neptuna: Galle, Leverrier, Lassell, Arago in Adams. Astronomi predvidevajo, da so obroči relativno mladi in, da bodo bodo dokaj hitro tudi izginili.

Življenje na Neptunu?

Okolje na Neptunu ni namenjeno življenju kot ga poznamo. Temperature, tlak, plini in materiali, ki so značilni za ta planet, so najverjetneje preveč ekstremni in nestanovitni, da bi se organizmi lahko prilagodili.

3D model Neptuna (zasluga/avtor: NASA Visualization Technology Applications and Development):

Življenje na Neptunu

Obroči

Atmosfera

Modra atmosfera je sestavljena večinoma iz vodika, helija in v manjši meri tudi metana. Neptunov sosednji planet - Uran, svojo modro-zeleno barvo pripisuje velikim količinam metana v svoji atmosferi. Neptunova intenzivnejša modra barva pa je posledica prisotnosti neznane komponente, ki se v večjih količinah nahaja v atmosferi tega planeta.

Neptun je tudi najbolj vetroven planet Osončja. Kljub veliki oddaljenosti od Sonca in nizkim količinam prejete energije, so vetrovi včasih tudi do trikrat močnejši od Jupitrovih in devetkrat močnejši od tistih na Zemlji. Ti vetrovi raznašajo mrzle oblake metana in druge snovi s hitrostmi, ki presegajo 2000 km/h. Za primerjavo: najmočnejši zabeleženi vetrovi na Zemlji so divjali s 'samo' 400 km/h.

Neptunovi naravni sateliti (lune)

Neptun ima 13 znanih lun in eno, ki še zmeraj čaka na uradno potrditev. Neptunova največja luna je Triton. Leta 1846 jo je odkril William Lassell, komaj 17 dni po tem, ko je Johann Galle odkril planet. Ker je Neptun poimenovan po rimskem bogu morja, so njegove lune prav tako poimenovane po drugih manjših bogovih morja in pa nimfah iz grške mitologije.

Triton je edini večji naravni satelit, ki okoli svojega planeta kroži v nasprotni smeri vrtenja samega planeta, kar nakazuje na to, da je bila ta luna včasih neodvisno telo, ki ga je Neptun s svojo gravitacijo 'zajel' k sebi, in ga 'zaklenil' v stabilno orbito. Triton je izjemno hladen svet, s temperaturami na površini okoli -235°C. Kljub hladnim temperaturam, pa je vesoljsko plovilo 'Voyager 2' (NASA) na površju zasledilo številne gejzirje, ki hladen material izbrizgajo 8 kilometrov visoko v atmosfero. Tritonova atmosfera je šibka in tenka, vendar postaja vse toplejša, česar znanstveniki še ne znajo razložiti.

Magnetosfera

Osrednja os Neptunovega magnetnega polja je nagnjena za približno 47 stopinj v primerjavi z rotirajočo se osjo planeta. Tako kot Uran, čigar magnetno polje je 'prekucnjeno' na stran za skoraj 90 stopinj, je tudi Neptunova magnetosfera podvržena divjim spremembam, ki so posledica neskladnosti z osjo planeta. Magnetno polje je 27-krat močnejše od Zemljinega magnetnega polja.

Raziskovanje Neptuna

Več kot 140 let po odkritju je ameriška vesoljska agencija NASA, v vesolje poslala plovilo oz. sondo 'Voyager 2', ki je do današnjega dne tudi edino plovilo, ki je od blizu preučevalo ta planet. Voyager je prispeval ogromno informacij o Neptunu, njegovih lunah in tudi potrdil obstoj Neptunovih obročev.

Druga orodja s katerimi raziskujejo ta planet so med drugim tudi vesoljski teleskop 'Hubble' in ostali mogočnejši zemeljski teleskopi.

Naravni sateliti

Magnetosfera

Raziskovanje Neptuna