VESOLJE
Naše Sonce je le eno izmed vsaj 100 milijard zvezd v naši galaksiji, ki se imenuje Rimska cesta (tudi Mlečna cesta). Rimska cesta je spiralna galaksija in je široka približno 100 tisoč svetlobnih let. Eno svetlobno leto predstavlja razdaljo, ki jo svetloba prepotuje v enem letu in je enaka 9 460 000 000 kilometrom. Zvezde v naši galaksiji so razporejene v vrtinčastem vzorcu s štirimi glavnimi deli oz. kraki, naš zvezdni sistem (Osončje) pa se nahaja v enem izmed njih na razdalji skoraj 30 tisoč svetlobnih let od središča. Danes je dobro znano, da ima skoraj vsaka zvezda svojo skupino planetov. Planetom, ki krožijo okrog drugih zvezd v vesolju pravimo 'eksoplaneti' (tudi 'zunajsončni planeti'). Mnogi izmed njih se v velikosti, sestavi, atmosferi in drugih lastnostih, precej razlikujejo od naših osmih planetov Osončja.
Vse zvezde v Rimski cesti krožijo okoli super-masivne črne luknje, ki se nahaja v središču galaksije, ter je približno za 4-milijonov krat masivnejša od našega Sonca. Na srečo se nahaja na precej veliki razdalji (približno 28 tisoč svetlobnih let). Sonce (skupaj s celotnim Osončjem) potrebuje približno 230 milijonov let, da naredi en obhod okrog središča naše galaksije.
Rimska cesta je del lokalne soseske, ki se imenuje 'Krajevna skupina'. Široka je nekaj 10 milijonov svetlobnih let, sestavljena je iz več kot 30 galaksij, ki so med seboj gravitacijsko povezane. Poleg naše galaksije je ena izmed bolj množičnih galaksij tudi Andromeda. Andromeda bo, kot kaže, čez 4 milijarde let trčila z Rimsko cesto.
Zasluga/avtor: ESA, NASA
Zasluga/avtor: ESA, NASA
Zasluga/avtor: ESA, NASA
Zasluga/avtor: ESA, NASA
Znanstveniki, ki se ukvarjajo s preučevanjem galaksij, so ugotovili, da zvezde v zunanjih krakih Rimske ceste okrog središča krožijo z enako hitrostjo kot tiste, ki so bližje centru, kar je v neskladju z uveljavljenim Newtonovim zakonom gravitacije. Po kompleksnih izračunih sedaj sklepajo, da v vesolju obstaja še nekaj drugega od 'vidne' snovi kot so zvezde, planeti itd. Izračunali so namreč, da je tako imenovane 'temne snovi' (ang. dark matter) petkrat več od 'navadne snovi' za katero že vemo, da obstaja, in jo je mogoče opaziti. Obstoj temne snovi je moč zaznati le zaradi prisotnosti gravitacije in gravitacijskega potega, ki je povezan z običajno, vidno snovjo.
Krajevna skupina je le ena izmed mnogih drugih, gravitacijsko povezanih lokalnih skupin galaksij v vesolju. Vse skupine galaksij se konstantno oddaljujejo druga od druge, zato se med njimi pojavlja vse več praznega prostora. To pomeni, da se vesolje eksponentno širi. Razumevanje delovanja samega vesolja v smislu dojemanja dejstva, da se vesolje neprestano širi, je vodilo tudi k dobro znani teoriji o nastanku vesolja; teorija o velikem poku (ang. The big bang theory).
Zasluga/avtor: ESA, NASA
Zasluga/avtor: ESA, NASA
Oblak prahu in plinov, kjer se rojevajo nove zvezde. Zasluga/avtor: ESA, NASA
Zasluga/avtor: ESA, NASA
Astronomi in drugi znanstveniki so sprva pričakovali, da bo gravitacija vseh snovi zavirala hitrost širjenja vesolja. Vendar pa so v 90. letih prejšnjega stoletja odkrili, da se vesolje širi vse hitreje, ter tudi določili 'krivca' za to – 'temna energija'. Tako so poimenovali vse sile, ki so odgovorne za konstantno pospeševanje samega vesolja. Še zmeraj pa nihče točno ne ve, kaj temna energija pravzaprav je.
S pomočjo znane Einsteinove enačbe (E=mc2) so znanstveniki izračunali, da temna energija predstavlja kar 68% vsega v vesolju, temna snov pa dodatnih 27%. Preostalih 5% predstavlja vsa vidna snov; vsi elektroni, protoni, nevtroni, fotoni idr., skratka vse, kar vidimo in dojemamo kot 'normalno' oz. oprijemljivo snov.
V vesolju je vsaj 100 milijard galaksij različnih velikosti, nekatere so mnogo večje od naše ali pa povsem drugačnih oblik. V zelo velikem obsegu, galaksije in skupine galaksij tvorijo ogromno mehurčno strukturo, v kateri so tudi velikanske praznine, kjer po več milijonov svetlobnih let ni mogoče najti nobenih galaksij, zvezd in drugih nebesnih teles…