ZEMLJA
Naš domači planet je tretji po vrsti od Sonca, in je še zmeraj edino znano mesto v vesolju, ki ga naseljujejo živa bitja. Je tudi edini planet v Osončju na katerem se nahaja obilica tekoče vode v obliki oceanov ter vrsto drugih snovi potrebnih za razvoj in obstoj življenja kot ga poznamo.
Zemlja je največji planet izmed štirih 'notranjih' oz. 'zemeljskih' planetov, vsi pa so za razliko od 'plinastih velikanov' sestavljeni iz različnih kamnin in kovin.
Za razliko od prvih dveh planetov Osončja, ima Zemlja svoj naravni satelit, ki smo ga poimenovali kar Luna.
Ime 'Zemlja' je staro več kot 1000 let in je germanskega porekla, ki v prevodu pomeni 'tla'. Sam planet pa je star več kot 4,5 milijarde let.
10 osnovnih karakteristik Zemlje:
1. Ravno pravšnjih dimenzij
Če bi bilo Sonce veliko kot manjši avtomobil, bi bila Zemlja velika približno kot kovanec za 10 centov.
2. Tretje mesto
Zemlja kroži okoli naše zvezde – Sonca in je tretji planet po vrsti. Kroži na razdalji približno 150 milijonov kilometrov.
3. Se vrti
Dan na Zemlji traja 24 ur. En obhod okrog Sonca pa naredi v približno 365 dneh (1 leto).
4. Vse stvari in osebe, ki jih poznaš se nahajajo na Zemlji
Zemlja je izvrstno mesto za življenje kot ga poznamo – nudi nam vse kar potrebujemo za razvoj, obstoj in napredek.
5. Zemlja diha
Zemljina atmosfera vsebuje 78% dušika, 21% kisika in 1% drugih snovi – popolna zmes, ki nam omogoča dihanje.
6. Naš kozmični spremljevalec
Zemljo ves čas spremlja en naravni satelit, ki smo mu nadeli ime 'Luna'.
7. Brez okraskov
Zemlja nima takšnih obročev, kot jih imata Saturn ali pa Uran.
8. Podrobno preučevana
Številna vesoljska plovila in sonde krožijo okoli Zemlje, ter podrobno preučujejo spremembe v atmosferi, oceanih, na ledenikih in kopnem.
9. Ščiti svoje prebivalce
Naše ozračje nas varuje pred številnimi meteoridi, ki v atmosferi zaradi trenja zgorijo že ob vstopu. Zelo pomembna je tudi ozonska plast, ki skozi ne prepušča (škodljivega) Sončevega sevanja.
10. Edinstvena
Trenutno je naš planet edino mesto v vesolju za katerega vemo, da gosti življenje.
Na tej strani:
Velikost in oddaljenost od Sonca
S polmerom, ki znaša 6371 kilometrov, je Zemlja največja izmed 'zemeljskih' oz. 'notranjih planetov' ter peti največji planet v Osončju.
Povprečno oddaljenostjo od Sonca ima približno 150 milijonov kilometrov, kar je enako kot 1 astronomska enota, ki predstavlja prav razdaljo od Sonca do Zemlje. Uporaba astronomskih enot omogoča hitro in enostavno primerjavo oddaljenosti planetov in drugih nebesnih teles od Sonca. Svetloba, ki jo oddaja Sonce pa potrebuje približno 8 minut, da pride do Zemlje, saj potuje s hitrostjo skoraj 300 tisoč kilometrov na sekundo.
Kroženje in rotacija
En obhod okrog Sonca, Zemlja opravi v 365,25 dneh, kar predstavlja eno leto na planetu. Da bi letni koledarji, ki trajajo 365 dni bili skladni z našo orbito okrog Sonca, vsaka štiri leta dodamo po en dan (takšnemu letu rečemo prestopno leto). Za eno rotacijo, (čas, ki ga potrebuje, da se enkrat zasuče okoli svoje osi - en dan na planetu) pa potrebuje 24 ur.
Zemljina os vrtenja je nagnjena za 23,4 stopinje. Ta nagib povzroča letne cikle letnih časov. Ko se severna polobla nagne proti Soncu, imamo na severni polobli poletje, na južni pa zimo in obratno.
Nastanek planeta
Zemlja se je tako kot preostali del Osončja izoblikovala pred približno 4,5 milijardami let nazaj, ko se je zaradi delovanja sile gravitacije, skupaj zgnetlo ogromno prahu in plinov, ki danes tvorijo naš domači planet. Tako kot drugi 'zemeljski' oz. 'notranji planeti', ima tudi Zemlja osrednje jedro, kamniti plašč in trdno skorjo.
Struktura
Zemlja je sestavljena iz štirih glavnih plasti; notranje jedro v središču planeta, zunanje jedro, plašč ter na koncu skorja.
Notranje jedro je trdna krogla, ki je sestavljena iz železa, niklja in drugih težkih kovin. V polmer meri približno 1260 kilometrov. Temperatura blizu jedra doseže visoke vrednosti, okoli 5400 °C. Notranje jedro obdaja zunanje jedro, ki je debelo približno 2300 kilometrov, ter sestavljeno iz železa in niklja, vendar sta omenjeni kovini v tekočem agregatnem stanju. Med zunanjim jedrom in površinsko skorjo se nahaja plašč, ki predstavlja najdebelejšo plast. Ta vroča in viskozna mešanica staljenih kamnin je debela približno 2900 kilometrov, ter ima gostoto karamele. Najbolj zunanja plast; skorja, kjer se nahajajo premikajoče se tektonske plošče, je v povprečju debela le 30 kilometrov.
Površje
Tako kot Mars in pa Venera, ima tudi Zemlja na svojem površju vulkane, gore in doline. Zemljina litosfera je razdeljena na ogromne tektonske plošče, ki se nenehno premikajo, drgnejo in trčijo druga ob drugo, ter s tem povzročajo številne potrese in ognjeniške izbruhe. Plošče se premikajo s majhno hitrostjo, ki je približno enaka rasti človeških nohtov.
Oceani prekrivajo nekaj več kot 70% površine planeta, in imajo povprečno globino približno 4 kilometre. Vsebujejo tudi 97% celotne vode, ki se nahaja na našem planetu.
Pod oceanom so skriti skoraj vsi ognjeniki in tudi najdaljša gorska veriga na Zemlji in sicer na dnu Arktičnega in Atlantskega oceana, ki je petkrat daljša od Andov in Himalaje skupaj. Vulkan Mauna Kea na Havajih je od vznožja do vrha celo višji od najvišje gore (Mount Everest), toda ne nosi naslova najvišjega vrha na Zemlji, ker ga je večina skritega pod vodo.
Geografija je veda o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le na določen del površja ter njihove medsebojne odvisnosti.
3D model Zemlje (zasluga/avtor: NASA Visualization Technology Applications and Development):
Atmosfera
Organizmom prijazno atmosfero ob samem površju planeta sestavljajo dušik (78%), kisik (21%) in ostali plini, kot so argon, ogljikov dioksid, neon itd. Takšno ozračje nam omogoča dihanje in druge nujne življenjske procese, ter nas ščiti pred večino škodljivih sevanj, ki jih oddaja Sonce. Prav tako nas ščiti pred meteoridi, od katerih večina, ki vstopijo v ozračje, zgori zaradi trenja, in jih na nočnem nebu vidimo kot meteorje oz. utrinke. Ozračje vpliva tudi na dolgoročno podnebje na Zemlji, kot tudi na kratkotrajno lokalno vreme.
Življenje na Zemlji
Zemlja ima, kar se tiče temperatur, vremenskih razmer, ozračja, snovi, kemikalij in ostalih ključnih stvari, ki so pomembne za obstoj živih organizmov, nadvse ugodne razmere za razvijajoče se življenje. Nesporno je dejstvo, da je eden izmed ključev ravno tekoča voda, ki jo na Zemlji najdemo v zadostnih količinah. Ogromni oceani in toplejše temperature so pred približno 3,8 milijardami let zagotovili ugoden kraj za razvoj primitivnejših oblik življenja, ki so se nato postopoma razvijale in nadgrajevale. Iz njih so se razvile vse rastlinske, živalske in druge vrste na planetu - tudi človek.
Nekatere značilnosti našega planeta, ki so ključne za ohranjanje življenja pa se na žalost spreminjajo zaradi nenehnih, škodljivih učinkov podnebnih sprememb.
Zemljin naravni satelit - Luna
Zemlja je edini planet v našem osončju, ki je obdan s samo eno luno. Luna je najsvetlejše telo na našem (nočnem) nebu, in je zelo zaslužna za to, da je naš planet postal tako dober dom. Luna namreč stabilizira gibanje našega planeta, zaradi česar se skozi tisočletja podnebje ne spreminja tako intenzivno kot bi se sicer.
Zemlja v svojo orbito včasih začasno 'ujame' oz. gosti številne asteroide. Gravitacija jih običajno zadrži za nekaj mesecev ali nekaj let, preden se iztrgajo in vrnejo v svojo prvotno orbito okrog Sonca. Nekatere druge lune, ki krožijo okrog drugih planetov, so v osnovi asteroidi ali pa večji kosi kamnin, ki ji je ujela gravitacija planeta. Naša Luna pa je po vsej verjetnosti posledica trka pred milijardami let, ko je bila Zemlja še zelo mlada, in je vanjo najbrž trčil večji asteroid oz. planetoid. Kosi planeta in asteroida so se, zaradi delovanja sile gravitacije, zgnetli skupaj in tako tvorili Luno. Luna je s polmerom, ki znaša 1738 kilometrov, peti največji naravni satelit v Osončju.
Luna je v resnici veliko bolj oddaljena od Zemlje kot si večina ljudi to predstavlja. V povprečju, razdalja med Luno in Zemljo znaša 384 400 kilometrov, kar pomeni, da bi lahko med Zemljo in Luno postavili še 30 dodatnih planetov velikosti Zemlje.
Obroči
Zemlja nima obročev.
Magnetosfera
Hitro vrtenje našega planeta in njegovo staljeno jedro iz niklja in železa ustvarjata magnetno polje, ki ga Sončev veter neprestano izoblikuje v obliko solze. Sončev veter je tok nabitih delcev, ki neprestano izsevajo iz Sonca. Ko se nabiti delci, ki jih k nam Sončev veter prinese, ujamejo v Zemljino magnetosfero, le ti trčijo z molekulami zraka neposredno nad magnetnimi poli, in zažarijo ter tako povzročajo avrore (polarni sij).
Magnetno polje je razlog zaradi katerega igle v kompasih kažejo proti severu, ne glede na to v katero smer smo obrnjeni. Vendar pa so znanstveniki ugotovili, da se magnetna polarnost lahko spremeni, in preusmeri smer magnetnega polja. Tako imenovani 'magnetni preobrat' se dogodi približno vsakih 400 tisoč let.
Raziskovanje Zemlje
Zemlja je sestavljena iz veliko zapletenih, interaktivnih ekosistemov, ki skupaj ustvarjajo nenehno spreminjajoč svet, katerega še vedno poskušamo v celoti razumeti. Iz vesolja lahko, s pomočjo zapletenih naprav in inštrumentov, opazujemo celoten planet, zato da bi lahko lažje preučevali občutljivo ravnovesje med Zemljinimi oceani, atmosfero, kopnem in življenjem na sploh. Številni sateliti, ki so v orbiti okoli našega planeta, pomagajo pri preučevanju in napovedovanju vremena, suš, onesnaževanja in drugih podnebnih sprememb in pojavov, ki vplivajo na okolje in naša življenja.
Na spodnjem videoposnetku lahko vidimo prikaz spreminjajočega se planeta Zemlja v zadnjih desetih letih. Grafični prikaz je rezultat raziskav številnih satelitov, ki krožijo okoli Zemlje, ter spremljajo stanje na kopnem, v oceanih in atmosferi. Na kopnem, zelena barva predstavlja področja preplavljena z zelenjem (gozdovi, travniki ipd.), medtem ko bela in rdečkasta barva predstavljata področja na površju, kjer je rastlinsko življenje neobstoječe oz. ga je zelo malo. V oceanih, temno modra barva predstavlja toplejša področja, kjer primanjkuje nutrientov za življenje. Zelena in rdeča barva pa predstavljata hladnejša morja, kjer morsko življenje cveti.
Prikaz spreminjajočega se življenja oz. prisotnosti le tega na kopnem ter v oceanih v zadnjih 20 letih (zasluga/avtor: NASA):
Profil planeta:
Povprečna oddaljenost od Sonca
Hitrost kroženja okoli Sonca
Nagib osi
Ekvatorialni radij
Dolžina ekvatorja
Volumen
Gostota
Masa
Gravitacija na površju
Ubežna hitrost
Temperatura na površju
149 598 262 km
107 218 km/h
23,4393 stopinje
6371 km
40 030,2 km
1,083,206,916,846 km3
5,513 g/cm3
5 972 190 000 000 000 000 000 000 kg
9,80665 m/s2
40 284 km/h
od -88 °C do +58 °C
Fotografija Zemlje iz vesolja na kateri vidimo Afriko, zahodno Evropo in vzhodno Azijo.
Prikaz vzhajajoče se Zemlje, ki jo je posnel Apollo 11 - prvo plovilo, ki je na Lunino površje s seboj pripeljalo tudi človeško posadko. Fotografija je nastala julija 1969.
Fotografijo je posnela ISS (Mednarodna vesoljska postaja), ki je v tem času okoli Zemlje krožila na višini 415 kilometrov, ter se nahajala nad Kanado in zajela krater ter istoimensko jezero in reko 'St. Lawrence'.
Fotografija Zemlje iz vesolja na kateri vidimo Afriko, zahodno Evropo in vzhodno Azijo.