URAN
Uran je sedmi planet od Sonca in tretji največji v našem Osončju. Odkrit je bil leta 1781 in sicer s pomočjo teleskopa, ki ga je upravljal astronom William Herschel.
Uran je torej prvi planet, ki je bil odkrit s teleskopom, čeprav so sprva mislili, da je komet ali zvezda. Leta 1783 je bil tudi uradno sprejet kot novi planet v Sončevem sistemu.
Je zelo mrzel in vetroven svet, ki je obdan z trinajstimi šibkimi obroči, ter ima 27 naravnih satelitov.
Ima tudi unikaten nagib osi, vrti se namreč skoraj pod pravim kotom (90 stopinj). Zaradi tega se zdi kot da se okoli svoje osi suče na svoji stranici, in okrog Sonca tako kroži kot 'bowling' krogla.
Poimenovan je po grškemu bogu neba.
10 osnovnih karakteristik Urana
1. Velik
Uran je približno štirikrat večji od Zemlje.
2. Sedmica
Uran kroži okoli naše zvezde (Sonce) na razdalji približno 2,9 milijarde kilometrov in je sedmi planet po vrsti.
3. Ima kratke dneve in dolga leta
Uran potrebuje dobrih 17 ur, da se enkrat zavrti okoli svoje osi (en dan na Uranu) in približno 84 let, da zaključi tir okoli Sonca.
4. Ledeni velikan
Uran spada v skupino planetov, ki jim pravimo 'plinasti velikani' kamor uvrščamo še Jupiter, Saturn in Neptun. Ker pa je sestavljen iz 'ledenih' snovi (voda, metan in amoniak), mu rečemo tudi 'ledeni velikan'.
5. Plinast
Uranova atmosfera je sestavljena večinoma iz helija in molekularnega vodika s kančkom metana.
6. Veliko lun
Uran ima 27 znanih lun, ki so poimenovane po junakih iz znanih del Williama Shakespeara.
7. Okrašen z obroči
Saturn ni edini planet v Osončju, ki ima obroče. Ima jih tudi Uran – kar 13.
8. Nedostopen
Vesoljsko plovilo 'Voyager 2', ki ga je v vesolje poslala NASA, je edino plovilo, ki je letelo mimo Urana in zbralo nekaj ključnih informacij o tem planetu.
9. Smrtonosen
Uran ne podpira življenja kot ga poznamo na Zemlji.
10. Poseben
Tako kot Venera, se tudi Uran okoli svoje osi vrti v smeri urinega kazalca (kar je v nasprotju z ostalimi planeti Osončja).
Na tej strani:
Velikost in oddaljenost od Sonca
S polmerom, ki znaša 25 362 kilometrov je Uran štirikrat širši od Zemlje. Če bi bila Zemlja velikosti teniške žogice, bi bil Uran velik približno kot nogometna žoga.
Povprečno oddaljenostjo od Sonca ima približno 2,9 milijarde kilometrov, kar znaša 19,8 astronomskih enot. Ena astronomska enota predstavlja razdaljo od Sonca do planeta Zemlja. Svetloba, ki jo oddaja Sonce, potrebuje 2 uri in 40 minut, da pride do Urana, saj potuje s hitrostjo skoraj 300 tisoč kilometrov na sekundo.
Kroženje in rotacija
En dan na Uranu traja približno 17 ur. To pomeni, da potrebuje le 17 ur, da se enkrat zavrti okoli svoje osi. En obhod okrog Sonca pa opravi vsakih 84 zemeljskih let; eno leto na Uranu je torej enako dolgo kot 30 687 zemeljskih dni.
Uran je edini planet katerega ekvator je skoraj pod pravim kotom glede na svojo orbito. Njegov nagib znaša 97,77 stopinje. Visok nagib je, po vsej verjetnosti, posledica trčenja s telesom velikosti planeta Zemlja (mnogo let nazaj). Ta edinstveni nagib pa povzroča najbolj ekstremne letne čase, kar jih poznamo v Osončju. Skoraj četrtino Uranskega leta Sonce sije direktno na enega izmed polov, drugi pol pa se skrije v 21 let dolgo, temno zimo.
Uran je eden izmed dveh planetov v Osončju, ki se okoli svoje osi vrtita v nasprotni smeri kot večina planetov. Drugi tak planet je Venera.
Nastanek planeta
Uran se je tako kot preostali del Osončja izoblikoval pred približno 4,5 milijardami let nazaj, ko se je zaradi delovanja sile gravitacije skupaj zgnetlo ogromno prahu in plinov, ki danes tvorijo ta ledeni plinasti velikan. Tako kot sosednji planet Neptun, se je najbrž tudi Uran formiral bližje Soncu, in se potem preselil v zunanji del Sončevega sistema, kjer se je ustalil v stabilno orbito kot sedmi planet po vrsti.
Struktura
Uran je eden izmed dveh 'ledenih plinastih velikanov' v zunanjem delu Osončja (drugi je Neptun). Večino celotne mase planeta (kar 80%) sestavlja vroča, gosta tekočina 'ledenih' materialov kot so voda, metan in amoniak. V središču planeta se najverjetneje nahaja majhno kamnito jedro s temperaturami do 5000 °C.
V premeru je nekoliko večji od sosednjega planeta Neptuna, vendar pa ima manjšo maso od le tega. Je drugi najredkejši (oz. drugi najmanj gost) planet, takoj za Saturnom.
Uran zaradi velikih količin metana v atmosferi, sveti s svojo prepoznavno modro-zeleno barvo. Sončeva svetloba prehaja skozi Uranovo atmosfero in se odbija od oblakov. Metan absorbira rdeči del svetlobe, kar posledično privede do modro-zelene barve.
Površje
Kot plinasti velikan, Uran nima prave površine. Medtem ko vesoljsko plovilo sploh ne bi moglo pristati na planetu, ne bi moglo niti leteti skozi njegovo atmosfero oz. ozračje brez, da bi se poškodovalo. Ekstremne temperature in visok tlak bi plovilo uničili v zelo hitrem času.
Atmosfera
Uranova atmosfera je sestavljena večinoma iz vodika in helija, z manjšimi količinami metana, vode in amoniaka. S temperaturami tudi do -224 °C je na nekaterih področjih celo hladnejša od Neptunove atmosfere. Vetrovi na Uranu dosežejo hitrosti do 900 km/h. Blizu ekvatorja se vetrovi obnašajo retrogradno, kar pomeni, da se gibljejo v nasprotni smeri vrtenja planeta. Bližje polom pa se preusmerijo in 'tečejo' z Uranovim vrtenjem okoli svoje osi.
Življenje na Uranu
Okolje na Uranu ni namenjeno življenju kot ga poznamo. Temperature, tlak, plini in materiali, ki so značilni za ta planet, so najverjetneje preveč ekstremni in nestanovitni, da bi se organizmi lahko prilagodili.
3D model Urana (zasluga/avtor: NASA Visualization Technology Applications and Development):
Uranovi naravni sateliti (lune)
Uran ima 27 znanih naravnih satelitov. Medtem ko je večina lun, ki krožijo okoli ostalih planetov, poimenovanih po raznih junakih iz grške ali rimske mitologije, so Uranovim lunam nadeli imena po junakih iz del Williama Shakespeara in Aleksandra Pope-a.
Vse notranje lune so sestavljene in vodnega ledu (50%) in kamnitih skal (50%). Sestava zunanjih lun ni znana, najbrž pa gre za asteroide, ki jih je Uran s svojo gravitacijo 'ujel' v stabilne orbite.
Obroči
Uran ima dva sklopa obročev. Notranji sistem je sestavljen iz devetih obročev temno sive barve. Zunanja obroča pa sta dva: manjši je rdečkaste barve (podobno kot ostali obroči drugih planetov), najoddaljenejši pa je modrikast (podobno kot Saturnov obroč E).
Magnetosfera
Uran ima nenavadno magnetosfero, ki je nepravilne oblike. Magnetna polja se običajno ujemajo z vrtenjem planeta, vendar pa se Uranovo magnetno polje 'prevrne', in sicer kot posledica ekstremnega nagiba planeta. Magnetna os se nagiba za skoraj 60 stopinj od rotacijske osi, in se od središča planeta posledično odmakne za tretjino polmera.
Raziskovanje Urana
Samo eno vesoljsko plovilo je obiskalo ta svetlo modri planet. Po tem, ko je prepotovalo več kot 3 milijarde kilometrov v devetih letih, je sonda 'Voyager 2' (NASA) v samo šestih urah zbrala večino pomembnejših podatkov o skrivnostnem planetu, vključno z lunami in obroči.
Druga orodja s katerimi raziskujemo ta planet so med drugim tudi vesoljski teleskop 'Hubble' in ostali mogočnejši teleskopi na Zemlji.
Profil planeta:
3D animacija Urana (zasluga/avtor: YouTube: Oscar Malet):
Datum odkritja
Povprečna oddaljenost od Sonca
Hitrost kroženja okoli Sonca
Nagib osi
Ekvatorialni radij
Dolžina ekvatorja
Volumen
Gostota
Masa
Gravitacija na površju
Ubežna hitrost
13. marec 1781
2 870 658 186 km
24 477 km/h
97,8 stopinje
25 362 km
159 354 km
68 334 355 695 584 km3
1,27 g/cm3
86 810 300 000 000 000 000 000 ton
8,87 m/s2
76 968 km/h
Prvo fotografijo obročev je z razdalje 1,12 milijona kilometrov posnelo vesoljsko plovilo 'Voyager 2', ki je le švignilo mimo planet leta 1986.
Vesoljski teleskop 'Hubble' je svoj pogled usmeril tudi k Uranu. Fotografija je nastala leta 2006.
Fotografija je kombinacija večih posnetkov (vesoljskega teleskopa 'Hubble' ter plovila 'Voyager 2') Uranovih obročev in pa avror, ki se pojavljajo v atmosferi.
Prvo fotografijo obročev je z razdalje 1,12 milijona kilometrov posnelo vesoljsko plovilo 'Voyager 2', ki je le švignilo mimo planet leta 1986.