JUPITROVI NARAVNI SATELITI
Jupiter ima 79 potrjenih naravnih satelitov. Med njimi so številni zanimivi svetovi, največje in najbolj fascinantne pa so prve štiri lune, ki jim pravimo tudi Galilejevi sateliti, saj jih je, leta 1610, prvič opazil italijanski astronom Galileo Galilei. V to skupino spadajo Io, Europa, Ganymede in Callisto.
Ostali Jupitrovi naravni sateliti pa so bolj ali manj slabo raziskani, saj so zelo majhni in temni, zato jih je s površja Zemlje - torej z uporabo teleskopov, težko pobližje spoznati.
Na tej strani:
Io
Io je, kar se tiče ognjeniške oz. vulkanske dejavnosti, najbolj aktivno telo v našem Osončju. Površina je prekrita z žveplom v različnih barvah. Jupitrova intenzivna gravitacija pa na površini lune povzroča 'plimovanje' zgornje plasti, in tako ustvarja dovolj toplote za silno vulkansko aktivnost, ter izparevanje tudi najmanjših količin vode. Lava, ki priteka iz vulkanov na Io, je tvorjena iz vroče silikatne magme.
Evropa
Površje Evrope je večinoma sestavljeno iz vodnega ledu, obstajajo pa številni prepričljivi dokazi, da se pod samim površjem nahajajo veliki oceani tekoče vode. Znanstveniki ocenjujejo, da se tam nahaja dvakrat več vode kot na Zemlji. Evropa je astrobiologom še posebej zanimiva lokacija, saj menijo, da v teh oceanih obstaja precejšnja možnost obstoja mikroorganizmov, ali kakšnih drugih primitivnejših oblik življenja. Tudi na Zemlji so bile odkrite številne življenjske oblike, ki uspevajo in se razmnožujejo v ekstremnih razmerah; skrajnih temperaturah, temni globini oceana ipd.
Ganymede
Ganymede je največja luna v Osončju, večja je celo od planeta Merkur. Posledično je to edini naravni satelit, za katerega je znano, da ima svoje lastno magnetno polje, ki izvira iz notranjosti samega objekta.
Callisto
Površina te lune je močno prekrita s kraterji, vendar pa je število manjših kraterjev zelo majhno, kar nakazuje na manjšo stopnjo površinsko-atmosferske aktivnosti.
3D model Evrope (zasluga/avtor: NASA Visualization Technology Applications and Development):
Struktura
Notranjost Io, Evrope in Ganymede je večplastna (tako kot Zemljina). Io ima jedro ter plašč iz delno staljene kamnine, ki ga prekriva skorja trdnih kamnin, prevlečenih z žveplovimi spojinami. Evropa in Ganymede imata trdno jedro, okoli njega pa ovojnico, ki je v osnovi debela, mehka, ledena plast, ter na vrhu tanko skorjo iz nečistega vodnega ledu. Strukturne plasti na Callisto so manj natančno opredeljene, in se v glavnem zdijo kot mešanica ledu in različnih kamnin.
Interakcije med Galilejevimi lunami
Tri od štirih lun na zanimiv način vplivajo druga na drugo. Io je v 'spopadu' z Ganymede in Evropo, saj za vsak obhod Ganymede okrog Jupitra, Evropa opravi dva, Io pa štiri. Vse lune so proti Jupitru ves čas obrnjene z isto stranjo, kar pomeni, da se ob vsakem zaključenem obhodu okrog planeta tudi enkrat zasučejo okoli svoje osi.
Raziskovanje Jupitrovih lun
Prečudovite barvne fotografije Galilejevih lun so med drugim priskrbela tudi vesoljska plovila, ki jih je v vesolje poslala NASA; 'Pioneer 10', 'Pioneer 11', 'Voyager 1' in 'Voyager 2'.
3D model Io (zasluga/avtor: NASA Visualization Technology Applications and Development):
3D model Callisto (zasluga/avtor: NASA Visualization Technology Applications and Development):
3D model Ganymede (zasluga/avtor: NASA Visualization Technology Applications and Development):
Zasluga/avtor: ESA, NASA
Animiran prikaz kako Galilejeve lune Jupitra mečejo sence na svoj planet. Zasluga/avtor: ESA, NASA
Četrta največja Jupitrova luna.
Zasluga/avtor: ESA, NASA