Na VRH strani

MERKUR

Merkur je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju. Poznan je že vsaj iz časa Sumercev, ki so živeli več kot 3000 let pr. n. št. Ime je dobil po rimskemu bogu trgovine, potovanja in tatvin, saj se čez nebo giba zelo hitro - en obhod okrog Sonca opravi v samo 88 dneh.

Po izgledu spominja na Luno, saj je njegova površina trdna in polna kraterjev. Ima zelo tanko in redko atmosfero, ki jo Sončev veter neprestano odnaša v vesolje. Kljub temu, da je Soncu najbližje, pa Merkur ni najbolj vroč planet v Osončju - ta naslov pripada Veneri.

Merkur spada v skupino 'zemeljskih' oz. 'notranjih planetov', ki imajo za razliko od 'plinastih velikanov', gosto in skalnato zgradbo ter trdno, kamnito površje.

10 osnovnih karakteristik Merkurja:

1. Majhen

Merkur je najmanjši planet v Osončju – le malce večji od Zemljine Lune.

2. Prvi

Je Soncu najbližji planet, od njega oddaljen le 58 milijonov kilometrov.

3. Dolg dan, kratko leto

En dan na Merkurju traja 59 zemeljskih dni. En dnevno-nočno cikel na Merkurju traja 175,97 dni. Eno leto traja le 88 zemeljskih dni.

4. Robat

Merkur je skalnat planet, in je eden izmed štirih 'zemeljskih' oz. 'notranjih planetov'. Ima trdno površje, ki je prekrito z kraterji - tako kot Luna.

5. Ne diha

Merkurjeva tanka atmosfera, ki ji rečemo tudi eksosfera, je sestavljena večinoma iz kisika, natrija, vodika, helija in kalija. Nima niti približno dovolj kisika in dušika, da bi človek lahko tam normalno dihal.

6. Samoten

Merkur nima naravnih satelitov (lun).

7. Brez okraskov

Merkur nima obročev.

8. (Pre)zahteven za življenje

Na Merkurju znanstveniki do sedaj še niso našli nobenih dokazov o obstoju življenja kot ga poznamo. Dnevne temperature na tem planetu so visoke kar 430 °C in se ponoči spustijo tudi na -180 °C.

9. Ogromno Sonce

Če bi stali na površju Merkurja, bi se Sonce na nebu zdelo trikrat večje kot na Zemlji.

10. Obiskovalci Merkurja

Prva sonda, ki je raziskovala Merkur, je sonda 'Mariner 10' (NASA). Dve vesoljski plovili evropske vesoljske agencije pa sta trenutno na poti k raziskovanju tega planeta.

Na tej strani:

Velikost in oddaljenost od Sonca

S polmerom, ki znaša 2440 kilometrov, je Merkur po velikosti enak približno 1/3 velikosti Zemlje. Če bi bila Zemlja velikosti teniške žogice, bi bil Merkur velik približno kot oreh.

Ko je Merkur Soncu najbližje, je razdalja med njima približno 29 milijonov kilometrov. Ko pa sta najbolj oddaljena drug od drugega, je ta razdalja približno 43 milijonov kilometrov. Njegova povprečna oddaljenostjo od Sonca je torej približno 36 milijonov kilometrov, kar znaša 0,4 astronomske enote. Ena astronomska enota predstavlja razdaljo od Sonca do planeta Zemlja. Svetloba, ki jo oddaja Sonce, v povprečju potrebuje 3 minute in 12 sekund, da doseže Merkur, saj potuje s hitrostjo skoraj 300 tisoč kilometrov na sekundo.

Kroženje in rotacija

Merkur ima zelo ekscentrično orbito, kar pomeni, da je njegova orbita (tirnica) po kateri kroži okrog Sonca, bolj podobna elipsi kot pa krogu. Pri kroženju okrog Sonca, se po svoji orbiti premika z ekspresno hitrostjo skoraj 47 km/s, kar je najhitreje izmed vseh planetov Osončja. En obhod (revolucijo) okrog Sonca opravi v 88 zemeljskih dneh (Zemlja jih potrebuje 365,25).

Okrog svoje osi se Merkur vrti malce počasneje; za en zasuk (rotacijo) potrebuje kar 59 zemeljskih dni. Njegova vrtilna os je, glede na orbito po kateri kroži okoli Sonca, nagnjena le za 0,01 stopinje. To pomeni, da se vrti skoraj popolnoma pokončno in zato ne doživlja letnih časov. Merkur se okoli svoje osi zasuče le trikrat na vsaka dva obhoda okrog Sonca.

Nastanek planeta

Merkur se je, tako kot preostali del Osončja, izoblikoval pred približno 4,5 milijardami let nazaj, ko se je zaradi delovanja sile gravitacije skupaj zgnetlo ogromno prahu in plinov, ki danes tvorijo ta majhen planet. Tako kot ostali 'zemeljski' oz. 'notranji planeti' (kamor spadajo še Venera, Zemlja in Mars), ima tudi Merkur osrednje jedro, kamniti plašč ter trdno skorjo.

Velikost in oddaljenost od Sonca

Kroženje in rotacija

Nastanek planeta

Površje

Merkurjevo površje je zelo podobno Luninemu – polno kraterjev, ki so posledica trkov asteroidov in kometov. Kraterji in druge planote na Merkurju so poimenovane po slavnih, že pokojnih, umetnikih, glasbenikih in drugih znanih avtorjih. Kraterji imajo premer od nekaj metrov do več sto kilometrov.

Večina Merkurjevega površja se človeškemu očesu zdi sivo-rjave barve. Svetle linije oz. proge se imenujejo 'kraterni žarki', ki nastanejo ob udarcu asteroida ali kometa.

Temperature na površju planeta podnevi dosežejo ekstremnih 430 °C. Zato ker planet nima atmosfere, ki bi to toploto sicer lahko zadrževala, lahko nočne temperature padejo celo pod -180°C.

Čeprav so temperature na površju v splošnem zelo visoke (in ekstremno nizke), opazovanja vseeno kažejo na to, da bi na Merkurju lahko obstajala tudi voda. Možno je namreč, da se voda v obliki ledu nahaja na severnem ali južnem tečaju znotraj manjših in tudi večjih kraterjev, vendar samo na področjih, ki so stalno v senci. Tam je dovolj hladno, da bi se led lahko ohranil.

Površje

3D model Merkurja (zasluga/avtor: NASA Visualization Technology Applications and Development):

Struktura

Merkur je, takoj za Zemljo, drugi najgostejši planet v Osončju. Ima ogromno kovinsko jedro, ki v polmer meri približno 2074 kilometrov, kar je več kot 85% polmera celotnega planeta. Znanstveniki menijo, da je jedro deloma staljeno. Plašč in skorja, ki sta primerljiva z Zemljinim, pa v debelino skupaj merita malce več kot 400 kilometrov.

Atmosfera

Merkur nima prav atmosfere kot smo je vajeni na Zemlji. Namesto tega ima zelo tanko eksosfero, ki je sestavljena iz atomov, ki jih Sončev veter in udarni meteoriti konstantno odnašajo s površja planeta v vesolje. Merkurjeva eksosfera je sestavljena večinoma iz kisika, natrija, vodika, helija in kalija. Niti slučajno pa ne vsebuje dovolj kisika, da bi človek ali kakšen drug organizem iz Zemlje lahko tam normalno zadihal.

Življenje na Merkurju

Merkurjevo okolje ni namenjeno življenju kot ga poznamo. Temperature, sevanja ter materiali, ki so značilni za ta planet, so najverjetneje preveč ekstremni in nestanovitni, da bi se organizmi lahko prilagodili.

Naravni sateliti (lune)

Merkur nima lun.

Obroči

Merkur nima obročev.

Magnetosfera

Magnetno polje Merkurja je, glede na ekvator planeta, v manjši meri zamaknjeno oz. nagnjeno. Čeprav je enako močno kot le 1% Zemljinega magnetnega polja, se pogosto znajde v interakciji z magnetnim poljem Sončevega vetra, ki tako posledično ustvarjata intenzivne magnetne viharje. Ko ioni Sončevega vetra udarijo ob površje planeta, tako izločijo nevtralno nabite delce, in jih odrinejo v vesolje. Interakcija obeh magnetnih polj je poglavitni razlog, zakaj Merkur nima gostejše atmosfere, ki bi se lahko zadržala na površju planeta.

Raziskovanje Merkurja

Ker je Merkur tako blizu Sonca, ga je težko neposredno opazovati iz Zemlje (razen ob zori ali somraku, ko močna svetloba Sonca ne zasenči malega Merkurja). Opazovalci iz Zemlje lahko 13-krat na stoletje opazujejo tranzit; dogodek ko se Merkur giblje pred Sončevo ploskvijo, in se tako znajde med Zemljo in Soncem. Ta pojav smo nazadnje lahko opazovali 11. novembra 2019, naslednjič pa bomo imeli priložnost šele leta 2032.

Na spodnjem videoposnetku tranzita lahko tudi opazimo, kako majhen Merkur zares je, če ga postavimo pred gromozansko Sonce (pri videu uporabi celozaslonski način).

Prvo vesoljsko plovilo, ki je obiskalo Merkur je bila sonda 'Mariner 10' (NASA), ki je fotografirala le eno stran planeta. Plovilo 'MESSENGER' je mimo Merkurja letelo trikrat in tudi 4 leta krožilo okoli planeta, preden je strmoglavilo na površje. Evropska vesoljska agencija (ESA) je leta 2018 pričela svojo plat raziskovanja Merkurja z misijo imenovano 'BepiColombo', ki je trenutno še v teku.

Atmosfera

Življenje na Merkurju

Naravni sateliti

Obroči

Magnetosfera

Raziskovanje Merkurja

Profil planeta

Profil planeta: