Deimos in Phobos spadata med manjše lune v Osončju. Phobos je nekoliko večja, in okrog Marsa kroži na precej majhni razdalji - le 2700 kilometrov nad površino. Noben znan naravni satelit v Osončju ne kroži na bližji razdalji od svojega matičnega planeta. V enem dnevu obkroži svoj planet kar trikrat, medtem ko Deimos za en obhod okrog Marsa potrebuje malce več kot 30 ur. Phobos se zaradi majhne razdalje, postopoma vse bolj približuje površju Marsa – vsako leto je 1,8 metra bližje, kar pomeni, da bo čez 50 milijonov let Phobos trčil na svoj planet ali pa razpadel in oblikoval set obročev okrog njega (takrat bo imel Mars takšne obroče kot npr. Saturn ali pa Uran).

​

Če bi stali na površju Phobosa, bi večji del neba zavzel rdeči planet. Prav takšen pogled na nebo bi nekega dne v prihodnosti lahko imeli astronavti, ki bi se na tej luni lahko tudi ustalili. Znanstveniki namreč menijo, da bi eno izmed Marsovih lun lahko izrabili kot bazo, s katere bi na površje rdečega planeta lahko pošiljali robote in druga vesoljska plovila, hkrati pa bi bili večino časa zaščiteni pred nevarnimi kozmičnimi žarki in Sončevim sevanjem. 

​

Tako kot Luna, sta tudi Phobos in Deimos proti matičnemu planetu obrnjena vedno z enako stranjo. Obe luni sta grudasti, ter močno prekriti s prahom ter manjšimi skalami. Prav tako spadata med temnejše objekte v Osončju, saj sta glede na planete izredno majhni in odbijata zelo malo svetlobe.

 

Precej možna je teorija, ki pravi, da sta obe luni v osnovi asteroida, ki jih je Marsova gravitacija 'ujela' in zadržala v stabilni orbiti. 

​

Phobos ima samo 1/1000 gravitacije kot jo ima Zemlja. 70-kilogramska oseba bi na Phobos tehtala le 70 gramov.

​

Kako sta luni dobili svoje ime
Odkritelj obeh lun, Asaph Hall, je obe luni poimenoval po mitoloških sinovih grškega boga vojne, Aresa. Ime Phobos pomeni 'strah' ali pa 'paniko' (fobijo). Deimos pa 'beg' (kot bežanje pred porazom). Obe imeni sta vsekakor primerni za sinova boga vojne, ki so mu v starorimski civilizaciji rekli kar Mars.